Sledi večnosti

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je med 15. in 17. oktobrom v Domu sv. Jožefa v Celju, organizirala mednarodno znanstveno konferenco »Globalna pravičnost in religija: humanistika, družbene vede in interdisciplinarne perspektive«, ki je povezala raziskovalce iz najmanj 15 držav.

Vprašanje pravičnosti se odpira na številnih področjih. Prav različnim razsežnostim globalne pravičnosti so se posvetili udeleženci mednarodne znanstvene konference. V svojih prispevkih so razpravljali o človekovem dostojanstvu, človekovih pravicah in globalnih neenakostih, pa tudi o vplivu umetne inteligence in digitalizacije na človeka in delo. Pozornost so namenili migracijam, delavskim pravicam, skrbi za naravno okolje, medreligijskemu dialogu, globalnim konfliktom in prizadevanjem za mir. Konferenca je potekala v okviru raziskovalnega programa Religija, etika, edukacija in izzivi sodobne družbe, ki ga vodi prof. dr. Roman Globokar s Katedre za moralno teologijo in Inštituta za bioetiko na Teološki fakulteti.

Oddajo je pripravila Jasmina Bauman, prevode bere Igor Velše.

Tudi letos je v Domu duhovnosti Kančevci potekal Biblično-sinodalni vikend, ki je že vrsto let ustaljena oblika srečevanja ljudi, ki jih Sveto pismo navdihuje, povezuje in spremlja na njihovi duhovni poti. Udeleženci so tokrat skupaj s škofom, izrednim profesorjem na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in biblicistom, poglabljali izbrane svetopisemske odlomke ter razmišljali, kako živeti vero v duhu sinodalnosti. O tem, kaj pomeni prepoznavati Svetega Duha, kako se spreminja življenje Cerkve in kako Božjo besedo prenašati v vsakdanjost, smo se pogovarjali s celjskim škofom msgr. dr. Maksimilijanom Matjažem.

Foto: Marjana Perkovič

Ob letošnjem Dnevu reformacije gostimo evangeličanskega škofa dr. Aleksandra Ernišo. Kaj je pomenila reformacija v časih Martina Lutra? Kako živi evangeličanska skupnost pri nas? Kako sprejema Lutrovo misel o reformiranih cerkvenih strukturah? Kakšno je versko življenje slovenskih evangeličanskih vernic in vernikov?

Ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z znanima alpinistoma in gorskima čuvajema zakoncema Marijo in Andrejem Štremfljem o dojemanju gora kot prostora približevanja presežnemu.

Andreja Rustja je vodja Inštituta Tessera Vitae in avtorica knjige Nemo žalovanje. Je doktorandka na področju humanistike, študentka logoterapije, zgodovinarka in prof. teologije. Znanje in izkušnje pri spremljanju umirajočih in žalujočih je pridobivala v nemških klinikah in pri Slovenskem društvu Hospic. Danes vodi skupine za pomoč pri žalovanju ter individualne pogovore. V teh skupinah je marsikdo prvič doživel, da sme biti žalovanje izrečeno na glas, pravi naša gostja. Iz te potrebe je nastala prva strokovna konferenca o žalovanju v slovenskem prostoru, ki bo 4. novembra v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.